Yekkinii ina hebii hakkunde mum e Tayson(Lammba)
Yekkinii, ina bakkano Tayson e ngoo sippiro ngo ɓe njogori hiiwondirde ñalnde 4 seeɗto 2010 to ndakaaru. So araani ma mi yah mi yiyloyoo mo kala to waawi naatde. Ngal ɗoo barogal mawngal kulɓiniingal hono Yaayaa Joob lollirɗo Yekkinii, habrii ko aldaa e caakanaagal wonde sippiro makko e Mohammed Ndaw lollirɗo
Tayson, haɗataa kam ɗaanaade. Ko liɓde tan woni ko coklu mi, so naatde e daartol ngol sippiro yejjittaa, wonde mbir kawɗo e nguu ñalngu so ñalngu jeytaare leydi senegaal e duuɓi capanɗe joyi .
So tawii ko ɗekki mi anniyaaki ɗum,so araani ne mi yahat mi addoyaa mo e kala to o waawi naatde. miin mboɗo ñeeñɗini gollal ngal, sippiro 2006 ngoo ina caggal yawtii.
Hannde mboɗo e semmbe am keso, mi waylii mba’di, fof ko ko ɓeydii,mi ɓeydii doole mawɗe keewɗe e sippiro, kadi won ko jolnu mi ko hesɗi e sippiro, hol ko saabi ɗuum, kala sippirteeɗo ina hersa muuɗneede leydi, sippiro ina naamnii ɗuum. E nder dingire ina tawee heen kow-howiiji (sampiyoŋaaji) keewɗi e kala yonta, gooto kala ina yiɗi wonde ɓurɗo dowlude e dowlugol keeringol. So aɗa yiɗi wonde huunde noon a jaɓat ƴeewde yettaade ɗum.
Ko ɗuum saabii cow-mi tiiɗnaare laabi tati, hannde mboɗo hebanii ɗum to semmbe, pewje e ganndal, e raɓɓiɗinaade tan ko mi kebaniiɗo ɗum e kala fannu. Yettaade hoolaare wonaa ŋakkude teddinde kaɓdiiɗo mum kono fof ina waawi laataade, mboɗo foti tinde mboɗo waawi liɓeede ngoo sippiro.
Tayson jooɗiima ko juuti naataani e dingiral sippireede en nganndaa ko waɗatnoo ɗii ɗo duuɓi tati ɗi o jooɗi. Yekkinii wi’i ngoo ɗoo sippiro ko semu ɗo mum haa yeeso ko laawol
kuɗol geelel kontee yaakaare.com
Geelel.kontee@yaakaare.com
Ceerno lihdel woto mo, sabu ko seereer ko denɗe gaañataama kadi keɓaa jawdi. ceerno Mammadu Abdul Sek wi’i ullundu so yehii Makka nduun hulɓinaaki aan seereer ko denɗe hulɓinaaki so a liɓaama mi jummba walla Demmba Wan jummba ceerno kelli kam suusaa
1kaalis jam .oo mbir kam hay so tawii ko miliyaaruuji teemedere mi suusaa dikkade mo ,sabu nduu vanndu kam liidel alaa ko haali heen ,so tawii noon demmba wan walla jahjaave vee na cuusi yoo njah
2oodoo mbir dey kala baddaado e doyngol alaa duum miin dey mi anndii kam yayson ko gorko waddeede duum doo waasa hulde ko r ngoraagu jeyaa. Ko dum woni suusi ara huli adda baaba mum
3